Mir

"Ugotovila sem, da me nekatere stvari, ki so me nekoč spravljale iz tira, več ne dotaknejo. Da mi ni treba vedno imeti zadnje besede. Da lahko nekdo misli drugače – in da to ničesar ne ogroža v meni.

Ugotovila sem, da me ne osrečijo več enaki ljudje kot nekoč. Da imam raje tišino kot hrup. Raje pristnost kot vljudnost. Raje nekaj resničnega, čeprav malo nerodnega, kot nekaj popolnega in praznega.

Ugotovila sem, da me ne zanima več, ali sem dovolj zanimiva. Zanima me, ali se ob nekom počutim mirno. Ali mi je lepo, ko sem sama s sabo. Ali mi ni treba igrati.

Nihče ni opazil, kdaj sem odrasla.

Morda zato, ker se odraslost ne začne s starostjo.

Začne se, ko začneš spoštovati svojo tišino. Svoj prostor. Svoje meje.

Ko se ne želiš več dokazovati.

Ko začneš ljubiti tisto, kar je resnično tvoje – tudi če ni glasno. Tudi če je preprosto. Tudi če ni za vsakogar.

Mogoče to ni zgodba, ki bo koga pretresla.

Ampak zame je najti mir v sebi najbolj čudežna stvar, kar se mi je zgodila."

Maja