O MENI

Rodila sem se z ognjenim znamenjem na obrazu.

Majhna podrobnost, ki pa je v očeh drugih postala prva stvar, ki so jo opazili – še preden sem karkoli povedala, preden sem bila karkoli drugega.

Zame pa to nikoli ni bilo samo znamenje. To je bil občutek. Tišina. Včasih sram. Včasih pogum. Največkrat – drugačnost.

 

Od nekdaj sem bila tista, ki opazuje.

Ki posluša, a redko spregovori prva.

Tista, ki je čutila več kot drugi, a ni vedno vedela, kako to pokazati.

Tista, ki je želela samo eno – da bi nekdo rekel: »Vem. Te vidim. V redu je, da si takšna.«

 

Z odraščanjem so se stvari spreminjale – ampak občutek, da včasih ne pripadaš, da si drugačen, da si preveč ali premalo, ostane zate tiho prisoten. In prav ta občutek me je oblikoval. Naučil me je poslušati, gledati globlje, in predvsem – čutiti.

​

Zato govorim o tem, o čemer je bilo včasih težko govoriti.

Zato želim ljudem – predvsem tistim, ki se počutijo sami, nevidni, zmedeni – reči: »Tudi jaz sem bila tam. In veš kaj? NISI SAM«

 

Verjamem, da smo si vsi različni – in da prav zato pripadamo skupaj.

Verjamem, da v vsakem človeku obstaja prostor, ki čaka, da ga nekdo razume.

In verjamem, da prav ta prostor ustvarjamo – s pogumom, ranljivostjo in srčnostjo.

 

Mogoče se še vedno počutim malo drugače.

Ampak danes vem:

to, kar sem, je dovolj.

 

In če si se kdaj počutil enako – to ni naključje, da si tukaj.

Dobrodošel.